Potrošniki namenjamo premalo pozornosti premoženjskemu zavarovanju. Čeprav za gradnjo hiše ali nakup stanovanja postrgamo skoraj vse svoje prihranke in se še krepko zadolžimo, nekateri pri zavarovanju svojega premoženja varčujejo. Takšna varčevalna logika je zgrešena, še posebej pri objektih, zgrajenih na poplavno ali potresno nevarnih območjih.

Poškodba ali uničenje doma je lahko za lastnika veliko finančno breme, zato je toliko pomembnejše, da svoj dom zavarujemo in ga zaščitimo. To bi moral biti dovolj velik razlog, da se pri premoženjskih zavarovanjih ne varčuje.

Zavarujemo lahko stanovanjske nepremičnine, tudi pomožne objekte, in stanovanjske premičnine, torej opremo stanovanja in predmete za osebno rabo ali potrošnjo, ki so v naseljenem ali nenaseljenem stanovanjskem objektu ali v pomožnih objektih.

Namen premoženjskega zavarovanja je vrnitev premoženja v prvotno stanje.

Po neuradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji še vedno nezavarovanih od 25 do 30 odstotkov hiš in okoli 15 do 20 odstotkov stanovanj. Številne nepremičnine, ki so sicer zavarovane, pa so zavarovane pomanjkljivo. Ob škodnih dogodkih, kot so naravne nesreče, se pokaže, da marsikatera zavarovalna polica ni ustrezna, zavarovalne vsote so prenizke, prav tako police ne krijejo vseh potrebnih riziko. Ljudje med ponudbami zavarovalnic pogosto izbirajo le na podlagi cene, ne zavedajo pa se, da jih lahko najcenejši produkt v daljšem časovnem obdobju, v katerem se zgodijo tudi škodni primeri, še zelo drago stane.

Poglejmo primer: recimo, da ste hišo zgradili na Ljubljanskem barju in vam je poplavilo celotno etažo, poškodovani so: vse talne obloge, oplesk, kuhinja, gospodinjski aparati, pohištvo in kavč. Škode je za 30 tisoč evrov. Naivno računate, da vam bo celotno škodo pokrila zavarovalnica, potem pa izveste, da od nje ne boste dobili niti evra, ker ste sklenili osnovni paket, v katerem kritje škode, nastale ob poplavi, sploh ni zajeto.

Poleg tega je dobro vedeti, da imajo zavarovalnice vnaprej določen limit pri zavarovanju nekaterih rizikov. Številni lastniki nepremičnin limitov, ki se jim v zavarovalniškem jeziku reče tudi zavarovanje na prvi riziko, ne poznajo, ker ob sklenitvi premoženjskega zavarovanja niso dovolj pozorno poslušali zavarovalnega agenta, ker niso pozorno prebrali drobnega tiska v splošnih in posebnih pogojih ali pa tudi zato, ker si zavarovalni agent ni vzel dovolj časa, da bi jim pojasnil vse podrobnosti.

Ko stranka podpiše zavarovalno pogodbo, to pomeni, da je z njeno vsebino seznanjena in se z njo strinja. Torej nase prevzema tveganje, da morebiti v resnici ne odraža njenih dejanskih potreb in želja.  

Veliko napak pri sklepanju naredijo etažni lastniki. Zmotno sklepajo, da je za zavarovanje njihove nepremičnine v celoti in zadovoljivo poskrbel upravnik. Saj je vendarle ta strošek prikazan na mesečnem računu njegovih storitev. Da se pred lastniki stanovanj prikaže kot varčen gospodar, skuša zavarovalno premijo čim bolj znižati, češ, poglejte, kako uspešno sem se pogajal z zavarovalnico. Posledica te varčevalne vneme je, da so v blokih zavarovalna kritja praviloma prenizka, pogosto pa je zavarovanje sklenjeno le za požarne rizike, za nevarnost potresa in poplave pa ne. Pri izlivu vode je navadno zavarovana le skupna vertikalna cev, posamezni notranji priključki so odgovornost vsakega posameznega lastnika stanovanja. Če vam torej poči cev pri kotličku WC-ja in pride do izliva vode, polica, ki jo je sklenil upravnik bloka, te škode ne bo krila.

Če upravnik ne sklene ustreznega zavarovanja, je pametno, da sami zavarujemo svojo etažno lastnino, to pa pomeni, da poleg stanovanjske opreme zavarujemo tudi nepremičnino, torej stanovanje, pripadajočo klet in pripadajoči del skupnih prostorov. Za takšne primere zavarovalnice ponujajo zavarovanje razlike do polne zavarovalne vsote. To pomeni, da delo nepremičnino  zavaruje upravnik, nato pa razliko do polne zavarovalne vsote plača lastnik stanovanja sam (seveda le za svojo etažno lastnino) s sklenitvijo nadomestne police pri zavarovalnici.

Zavarovalnice se niso ravno potrudile, da bi zavarovancem olajšale razumevanje lastnih polic. Prav tako je skoraj nemogoče medsebojno primerjati ponudbe zavarovalnic med seboj. Višina popustov, vsebina paketov in višine posameznih kritij se med zavarovalnicami zelo razlikujejo. Zaradi nepreglednosti ponudbe svetujemo, da višina premije ni odločilna pri izbiri zavarovanja.